APDEJT.si

Nemška zvezna vlada je namenila milijarde sredstev za operaterje prenosnih omrežij, da bi znižala stroške električne energije za številne uporabnike. Zdi se, da ukrep deluje, vendar neenakomerno. Nekatere zvezne države bi lahko ostale brez pomoči.

Nemška zvezna vlada je napovedala, da bo v gradnjo cest in železnic vložila več milijard evrov. Samo za Bavarsko so v zveznem načrtu transporta predvidene ogromne vsote denarja, natančneje 32,4 milijarde evrov za nove avtoceste in državne ceste.

Nemška vlada razpravlja o svežnju ukrepov v energetski politiki, ki vključuje omrežnine in davke na električno energijo, vendar zaenkrat ne predvideva znižanja davka na električno energijo za vse. Avstrijski kancler Stocker pa je napovedal obsežno reformo elektroenergetskih omrežij, s ciljem znižanja omrežnine in posledično znižanja računov za elektriko.

Nemška zvezna vlada je potomcem avstrijske podjetnice Grete Klein (1884–1962), ki je morala leta 1939 pobegniti z Dunaja, vrnila oljno sliko Ferdinanda Georga Waldmüllerja z naslovom »Hansl's erste Ausfahrt (Heimkehrende Kinder)«. Slika, razvrščena kot nacistična roparska umetnost, je bila prvotno namenjena za »Sonderauftrag Linz« Adolfa Hitlerja. Umetniško delo je bilo vrnjeno iz lastništva nemške zvezne vlade.

Nemška vlada je potrdila osnutek proračuna za leto 2026, ki vključuje rekordno zadolževanje in visoke izdatke, medtem ko je finančni minister Lars Klingbeil opozoril, da bo po letu 2027, ko se pričakuje finančna vrzel v višini 172 milijard evrov do leta 2029, nujen oster varčevalni načrt. Klingbeil je omenil možnost povišanja davkov in poudaril, da bodo potrebni drastični rezi, tudi na področju pokojnin. Kljub temu, da je Klingbeil zagovarjal zadolževanje kot spodbudo za rast, se pričakujejo resne finančne težave in neizogibni varčevalni ukrepi, ki bodo vplivali na vse resorje in državljane. Medtem se Brandenburg zavzema za hitro izvedbo infrastrukturnega paketa v višini treh milijard evrov, vlada pa je tudi napovedala povečanje sredstev za filmsko industrijo od leta 2026 dalje.

Nemška zvezna vlada se je soočala z naraščajočo proračunsko vrzeljo do leta 2029, ki naj bi znašala 172,1 milijarde evrov, kar je skoraj 28 milijard evrov več od prejšnjih ocen. Ta povečana vrzel je bila posledica koalicijskih kompromisov in je predstavljala dodatno oviro za prihodnje proračunsko načrtovanje. Finančni minister Lars Klingbeil je v sredo predstavil drugi osnutek proračuna, ki ga bo kabinet še obravnaval, pri čemer so bili posebej zahtevni časi od leta 2027 naprej. Medtem se je v Castrop-Rauxlu kljub rešitvi dolgov pojavil finančni kaos, saj naj bi do leta 2036 v finančnem načrtu manjkalo 100 milijonov evrov, dolg pa naj bi do takrat znašal 947 milijonov evrov, kar je sprožilo vprašanje o morebitni finančni injekciji zvezne dežele.

Nemška zvezna vlada načrtuje uvedbo pakta za pravno državo leta 2026, s katerim želi povečati financiranje pravosodja. Cilj je nasloviti težave, kot so kadrovske primanjkljaji in zaostanek pri digitalizaciji, ki bremenijo pravosodni sistem. Zvezna vlada bo namenila znatno več sredstev za izboljšanje delovanja pravosodja.

Nemška zvezna vlada je v okviru ponovne uvedbe "Pakta za pravno državo" namenila približno 500 milijonov evrov za okrepitev pravosodja v nemških zveznih deželah. Sredstva bodo namenjena predvsem ustvarjanju novih delovnih mest v pravosodju in pospešitvi digitalizacije. Dodatna finančna sredstva naj bi pripomogla tudi v boju proti davčnim utajam.

Nemška zvezna vlada je izrazila zaskrbljenost ob načrtih sina Silvia Berlusconija za prevzem medijske skupine ProSiebenSat.1. Nemški minister za kulturo Wolfram Weimer se je sestal s Pier Silviom Berlusconijem v kanclerjevem uradu, da bi razpravljal o prevzemu. Weimer je izrazil pomisleke glede ohranitve novinarske neodvisnosti, še posebej ob upoštevanju očetovih tesnih povezav z Vladimirjem Putinom.

Nemška zvezna vlada zaenkrat ne načrtuje priznanja Palestine, za razliko od Francije. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik vlade, se bo Nemčija temu koraku še izognila, saj priznanje vidi kot eno zadnjih faz reševanja bližnjevzhodnega konflikta skozi dvodržavno rešitev. Vendar pa je Nemčija pripravljena povečati pritisk na Izrael, če ne bo napredka pri reševanju konflikta.

Nemška zvezna vlada je sporočila, da zaenkrat ne načrtuje kratkoročnega priznanja Palestine kot države, s čimer se ne pridružuje pobudi francoskega predsednika Macrona. Kljub temu je Nemčija pripravljena povečati pritisk, če ne bo napredka pri reševanju bližnjevzhodnega konflikta. Medtem ko vodja opozicijske CDU Friedrich Merz nasprotuje priznanju, pa ga levi opozicijski stranki podpirata.

Nemška zvezna vlada je zavrnila kratkoročno priznanje Palestine kot države, s čimer se je odločila drugače kot Francija, ki je tak predlog podala. Nemška vlada je poudarila, da bo priznanje sledilo le v okviru pogajanj o dvodržavni rešitvi, ki naj bi prinesla mir in varnost v regijo. Varnost Izraela je bila izpostavljena kot prednostna naloga, odločitev pa je bila sprejeta pod vodstvom Friedricha Merza.

Schleswig-Holsteinski premier Daniel Günther je ocenil, da je bil začetek delovanja črno-rdeče koalicije pod vodstvom kanclerja Olafa Scholza (ne Güntherja Merza, ki je predsednik CDU) uspešen. Günther je pohvalil kanclerja, vendar je izrazil tudi določeno nezadovoljstvo, čeprav članek ne navaja specifičnih podrobnosti o tem, kaj ga je motilo.

Nemška zvezna vlada razpolaga s skoraj 56 milijardami evrov na računu pri Bundesbank, vendar tega denarja ne more porabiti, kar postavlja pod vprašaj njeno sposobnost obvladovanja gospodarskih izzivov. Medtem ko se država bori s proračunskimi omejitvami in birokracijo, veliki korporativni igralci prevzemajo pobudo, saj naj bi s 631 milijardami evrov pomagali pri okrevanju države iz krize.

Češka republika je izrazila interes za sodelovanje v programu SAFE Evropske unije, da bi s krediti financirala nakup bojnih tankov Leopard 2 A8. Medtem je nemški obrambni minister Pistorius pozval ZDA, naj hitro zamenjajo sisteme protizračne obrambe Patriot, ki so bili predani Ukrajini.

Nemška zvezna vlada je v osnutku zakona, ki sta ga pripravila ministrstvi za delo in gospodarstvo, določila, da bodo podjetja, ki želijo pridobiti zvezna javna naročila, morala plačevati zaposlenim po tarifnih pogodbah. Namen zakona je zagotoviti poštene plače in preprečiti uničujočo konkurenco. Izjema pri uveljavljanju tarifnih pogodb naj bi veljala za gradbene pogodbe, povezane z vojašnicami.

Volker Wissing, nekdanji minister FDP, je izrazil zaskrbljenost glede prihodnosti nemške koalicijske vlade. Njegove opozorila so sledila izkušnjam s propadom prejšnje »semaforske« koalicije. Trenutno ga skrbi spor glede kandidatke za ustavno sodnico Frauke Brosius-Gersdorf. Wissing, ki je bil tudi sam sodnik, meni, da je nezadostna izvolitev Brosius-Gersdorfove za ustavno sodnico "velika napaka" Unije (CDU/CSU), kar bi lahko pripeljalo do prezgodnjega konca sedanje črno-rdeče vlade.